Agresija je pogosto narobe razumljen in sprejet čustveno-telesni odziv na situacijo. Že sama opredelitev agresije se razlikuje od raziskovalnih področij do zornih kotov posameznika ali skupine, agresorja ali žrtve. Po definiciji je agresija poskus oz. namera po škodovanju osebku ali skupini, ki tega ne želi/jo.

Predstopnji agresije sta odločnost in ustrahovanje, sledi pa torej agresija, ki lahko vodi v nasilje. Mačkam ni v interesu resen pretep, kajti posledice so lahko hude poškodbe ali smrt. Čeprav sta jeza in bes (naj)prodornejši čustvi, to ne pomeni, da sta tudi najuspešnejši in prineseta želene rezultate.

Klasifikacij agresij je kar nekaj, spoznajmo pa tiste, ki so značilne za mačji svet.

Agresija izhaja iz čustvenega motivacijskega sistema, imenovanega bes. Vse mačke ga imajo, a razlika je med razmerji čustvenih sistemov, ki prevladujejo, kar je odvisno od genetike (dednosti) in epigenetike (okolja).

 

Agresivna mačka ni samozavestna, ji pa agresija lahko v dani situacija dá samozavest. 

 

Peretz Partensky

Agresija v afektu

Večina mačk ima v veliki meri le hipni agresivni odziv. Ko dražljaj mine, mineta tudi čustvo in buren odziv oz. je odvisno od mačke, kako hitro si od dogodka opomore in se normalizira. Če se stanje vzburjenosti ne umiri, moramo vključiti tehnike pomirjanja in občutka varnosti.

Primer:

Mački se nenadno približa kolega muc, jo ustraši in ga klofne.

Namerna agresija

Ta je povezana z načinom življenja, ki ga spremlja kronični stres oz. vedno prisoten ali ponavljajoči se dogodek. Lahko gre za pasivno ali aktivno agresijo. Prva je zelo značilna in hkrati velikokrat spregledana s strani lastnika. 

Kaj spada pod pasivno agresijo?

  • buljenje
  • prežanje
  • fizično blokiranje, brez stika
  • zasledovanje
  • vokalizacija
  • olfaktorna sporočila

Primer:

Kolega muc preži na mačko, ko izloča v WC-ju.

Kaj spada pod aktivno agresijo?

  • izrivanje
  • tepež
  • uboj

Primer:

Tepež samcev v obdobju gonitve.

Maturika

VZROKI AGRESIJE

 

Ključno je, da mačko vsakič, ko prekine agresivno vedenje, pohvalimo in nagradimo. 

 

Agresija zaradi tesnobe in straha

Vsaka agresija izhaja iz tesnobe ali straha, na katerega se odzove z umikom ali otrpnjenjem. Ko to ne zaleže, preide do opozarjanja in ne nazadnje tudi napada. To lahko vodi v generalizacijo dražljaja in kmalu lahko hitro preskoči na opozarjanje ali celo napad.

Primer: Pri veterinarju mačka opozorilno piha in renči.

Nasvet:

Sledite shemi Pet stebrov zdravega mačjega okolja. Če ta ne zadostuje, se priporoča še vedenjska terapija za splošno dobropočutje po psihobiološkem pristopu.

Agresija zaradi stresa in frustracije

Mačke so po naravi lovci in raziskovalci, a če teh dveh vedenj ne morejo uresničevati, lahko za dolgočasjem in frustracijo nastopi agresija. Prav tako že zgoraj omenjeni kronični neizogibni stres vodi v frustracijo in nato v agresijo.

Primer:

Mačka ima pred oknom »mačji kino«, kjer gleda ptičke, do katerih ne more.

Nasvet:

Omogočite ji varne izpuste v zunanje okolje, vključite interaktivno hranjenje kot glavnino in veliko igre, ki simulira lov. Vsaki akciji sledijo tehnike pomirjanja.

Če poznamo stresor in imamo nanj vpliv, ga omilimo ali izničimo. Če to ni možno, dražljaj desenzibiliziramo in pozitivno pogojujemo do mirnega odziva. 

Agresija zaradi bolečine, bolezni ali poškodbe

Ko se običajno mačje vedenje spremeni v agresivno, moram opazovati držo, gibanje in občutljivost na dotike. Če vzroka ne poznate, si v mislih zavrtite čas nazaj in pomislite, ali obstaja možnost, da se je mačka poškodovala ali se česa nalezla. Prav tako bodite pozorni na osnovne biološke potrebe, kot sta normalno prehranjevanje in izločanje.

Primer:

Mačka je nerodno padla, večinoma leži in ob dotiku zajoka ter zapiha.

Nasvet: 

Peljite jo k veterinarju in se ravnajte po navodilih.

Stopnjevanje agresije

Agresija se stopnjuje tako, da se začne z ustrahovanjem. Če to ne zaleže, sledi ravs, nato pretep z ugrizi in praskami ter na koncu celo uboj. Ustrahovanje spremljajo napete, visoke in ukrivljene drže stoje ali sede, nasršena dlaka, vokalizacija, stopicanje okoli borca in grožnje s tačko, kar lahko traja dlje časa. Ravs je še vedno opozorilo s prijemanjem s tacami, kotaljenjem, skoki, bolj sunkovito vokalizacijo in dlakami v zraku, a po trajanju je ravs krajši. V pretep so vključeni že resni oprijemi, ugrizi in praske. Mačka tudi ne spusti ugriza in ne odneha kar tako; pretepi lahko trajajo celo do konca.

Prenos agresije

Bes se lahko zaradi neobvladovanja čustev in nedoseganja tarče znese na drugi osebek ali predmet.

 

Čeprav je agresija odziv v visoki neprijetni vzburjenosti, je ključna za preživetje. 

 

Anita Menger

Tarče agresije

Agresija pri igri

Velikokrat se male muce niso naučile inhibicije oprijema in ugriza. Tega jih moramo na prijazen način naučiti mi. 

Primer:

Z roko se igramo z mačko, ki je pregroba. (Igra z roko je primerna le za skrbnike, ki so vešči pravil igre, drugače se jo odsvetuje.)

Nasvet:

Ko pride do boleče akcije, se poskusimo izviti iz oprijema, pri tem lahko tudi nestrašljivo zaječimo »Au!«, da se mucek začudi (ne ustraši) in dojame, da nas boli. Nato prekinemo igro in se umaknemo, dokler se mucek ne umiri.

Agresija proti lastniku

Brez stika

Agresivni znaki proti lastniku, kot so postura, gibi in vokalizacija, preprosto pomenijo, da si mačka ne želi bližine in interakcije. Če odreagira, pomeni, da smo bodisi spregledali ali napačno razumeli njene znake ali je nismo upoštevali. Nismo ji dali druge izbire, kot da odreagira z napadom.

Primer:

Mačka gleda skozi okno, mi pa jo začnemo nadlegovati.

Nasvet:

Ne bolščimo in ne pristopamo k mački, ki ji povzročamo nelagodje in je že vpeta v svojo aktivnost. Če že želimo pristopiti, poiščemo nagrado (običajno je to hrana) in treniramo, da od nas prihaja le dobro, priboljšek in nato odmik.

S stikom

Spregledali smo subtilne znake, da ima mačka dovolj, kot so okret glave, kožni val, vkopanost s pripravljenostjo na pobeg itd. Bodisi je bila preveč stimulirana na neprimeren in neprijeten način ali je bila ujeta v naročje brez možnosti umika.

Primer: Mačka leži v našem naročju, mi jo božamo, nato nas »nepričakovano« spraska, ugrizne in odskoči.

Nasvet:

Z mačko treniramo trikec »Dvig« in tehnike pomirjanja v naročju. Pobožamo je dva- ali trikrat na želenem mestu in počakamo. Ko želi oditi, ji to omogočimo.

Ataka

Mačka nas napade iz zasede. Lahko, da zasadi kremplje in ugrizne ali samo skoči ter odskoči.

Nasvet: 

Treba je pridobiti več informacij o sami mački, načinu življenja in kontekstu dogodka. V takih primerih so videi več kot dobrodošli, da se presodi, ali gre za igro, za pomanjkanje igre lova ali za napad zaradi občutka ogroženosti. Če se takšni situaciji ne morete ogniti, otrpnite, saj je gibanje sprožilec za atako.

Agresija med mačkami

Vzrokov je mnogo – od že zgoraj omenjenih do novih mačjih članov, igre in nege, manka dobrin, spolnega obdobja itn. Poleg povoda je treba opredeliti agresorja ter žrtev in trenirati z obema.

Primer: 

1. Nerodno spoznavanje novih članov

2. Ravs, ki preide v pretep

3. Preveč mačk, suboptimizirano okolje

Nasveti: 

1. Pri novem članu je priporočljivo slediti protokolu spoznavanja z ločevanjem v prostoru, menjavo dobrin in spoznavanjem preko priprtih ali zaščitenih odprtih vrat, nato kratka in sladka srečanja v sobi, polni dobrot. Prav tako obnovite postopek, ko pride do spora med že skupaj stanujočimi mačkami.

2. Igra in nega med mačkama lahko preideta v previsok praga vzburjenosti ter stimulacije. Predlagamo, da mucke naučite znaka za pozornost »cmok-cmok«, prekinete in energijo preusmerite na drugo (solo) aktivnost.

Če se mačke že tepejo, poiščite brisačo in pokrov škatle, da jih ločite ter nato ogrnete z brisačo. Ne posegajte z roko.

3. Sledite shemi Pet stebrov zdravega mačjega okolja. Če ta ne zadostuje, se priporoča še vedenjska terapija za splošno dobropočutje vseh mačk po psihobiološkem pristopu.

Agresije nikoli ne kaznujemo s kričanjem, grobim rokovanjem, zapiranjem, nehranjenjem ali korigiranjem s škodljivimi pripomočki, kot je špricanje vode ali zraka, uporabo lepljivih in električnih površin ali električne ovratnice. 

 

Upoštevajmo mačji bonton in jim ne dajajmo razloga za agresiven odziv.

 

Pšenica Kovačič, ISFMAdveCertFB


Viri: 

1. Heath S, Rodan I. Feline Behavioural Health and Welfare, 1st Edition. Elsevier: 2016.

2. Horwitz DF, Mills DS. BSAVA Manual Canine and Feline Behavioural Medicine, 2nd Edition. BSAVA: 2010.

3. ISFM Guide to Feline Stress and Health: Managing Negative Emotions to Improve Feline Health and Wellbeing. International Cat Care: 2016.

Pšenica Kovačič
Latest posts by Pšenica Kovačič (see all)